Zrno na zrno - pogača, evro na evro - 2 evra kredita

Denar je sveta vladar. Je. Ne zatiskajmo si oči. Praktično ga ni problema, konflikta, izgubljanja živcev, ki ne bi bil povezan z denarjem, ali pa bi se ga dalo z denarjem rešiti... Glede tega smo postali roboti.

V šoli se moramo truditi - ne za znanje - temveč zato, da dobimo boljše ocene, da bomo sprejeti na boljšo šolo, da bomo dobili boljšo službo, seveda gledano iz vidika plačila.
Po končani šoli se borimo v glavnem preko vez in poznanstev za čimbolje plačano delovno mesto, seveda z možnostjo napredovanja, ker potrebujemo čimveč denarja. Potem plezamo po lestvici, spodrivamo kolege, z njimi tekmujemo, delamo nadure, se izčrpavamo, borimo z normami...  Živčna vojna. Ampak bo pa zato dobra penzija.
Če nam kje na poti spodleti (bognedaj da že v šoli), pa poizkusimo z "lahkim zaslužkom" - življenska zavarovanja, herbalife, bhip, tuperware, sesalci, finančna svetovanja, piramide takšne in drugačne...
Ko nam spodleti tudi ta poizkus, nam ne preostane drugega, kot da začnemo svoj "biznis". Vsak je lahko v teh časih podjetnik. Praktično potrebujemo samo osebni dokument, nekaj evrov in že imamo svojo štampiljko. Borimo se par let, životarimo in na koncu pristanemo v tovarni za trakom, kjer nas je čakala delovna obleka z našim imenom že od poloma v šoli.

Ob vsem tem izobraževanju, iskanju službe, ekspetimentiranju z zaposlitvijo ali samozaposlitvijo, pa leta tečejo, lasje sivijo, mi pa imamo še vedno prazen žep in avto nižjega razreda.

Včasih so starši svojim otrokom pomagali ustvariti dom, zdaj imajo komajda svojega. Mogoče še celo nekaj obrokov kredita zanj. Današnja mladina se bo morala postaviti sama na svoje noge. Kako? Z odrekanjem. Znižati je treba standard in iskati srečo drugje, kot pa le v materialnih dobrinah. Kajti denarja ni dovolj za vse, ker se kopiči na določenih računih. Podobno kot sneg - če pada v mirnem vremenu, je debelina odeje povsod enaka, ob vetrovnem vremenu pa nekje nastajajo zameti, drugje pa komajda prekrije površino...

Na pomoč države ne računajmo, ta nam bo kvečjemu še bolj zagrenila eksistenco. Občutek imam da, smo državljani le lutke na vrvicah. Kruha in iger? Dokler bo tega dovolj, tudi posamezni revolucionarji ne bodo prišli do izraza.

Zanimivo je tudi tole študentsko delo. Študentom (sedaj tudi že dijakom) so včasih starši financirali žur vikende in seveda študij. Zdaj je študij dražji, žura se pa vsaj parkrat toliko kot se je včasih. Kdo pa še gre samo za vikend v Zrće? Kdo gre enkrat v tednu zvečer na žur, ali koncert? Od tukaj splošna potreba po študentskem delu, kar seveda rade volje izkoriščajo tudi delodajalci. Ampak to je dvorezen meč. Kar dobijo študentje, tega ne dobi nekdo drug (brezposeln), ki pa zato dobiva pomoč od države, ki jo posredno dajejo davkoplačevalci (študentovi starši).

Da ne bo pomote - podpiram sprostitev, šport, druženje, zabavo. Konec koncev je to pozitivna stvar življenja. Življenje ni bitka za denar, ampak to kar delamo poleg bitke za denar.

Krizi kar ni videti konca

Svetovna kriza (ne vem kateri pridevnik bi uporabil zraven: gospodarska, finančna, socialna, politična...), je še vedno prisotna. Vse bolj čutimo negativne posledice tudi državljani Slovenije. Razen določenih izjem, smo do sedaj o krizi in recesiji le prebirali v medijih, o tej temi so razpravljali politiki in jamrali podjetniki, potihem preklinjali lastniki delnic in varčevalci v raznih skladih ipd.. Sedaj pa so popularni varčevalni ukrepi, oz. "zategovanje pasov". Nekako ne morem mimo nelogičnosti v tem početju, kajti vodilni poudarjajo, da je potrebno več postoriti na področju gospodarske rasti, v isti sapi pa z ukrepi zmanjšujejo kupno moč prebivastvu. Še več podjetij bo propadlo, ker bomo potrošniki kupovali manj, oz. od tujih ponudnikov, ki imajo večinoma manj kakovostne produkte, a občutno cenejše. Prav tako me skrbi to klestenje prihodkov zaposlenih in tudi upokojencev. Vse lepo in prav, lahko nam vzamejo stroške prevoza, regres, nadure in tako dalje, ampak ko vzamejo vse to in bo proračunski primanjkljaj še vedno gromozanski, bo pa kaj? Manjši prihodki državljanov, posledično prinesejo nižji standard in počasi se bomo spuščali na nivo balkana.
Kam torej izginjajo evri? Ko se vozimo po cestah je eden izmed odgovorov na dlani. Gradnje cest so dobrodošle investicije, a pri nas so preveč kratkoročne, kajti že v parih letih je vsaka cesta ali tunel potrebna popravila...

Zima, zima bela, ali zimzelena...

Zbudil sem se v deževno jutro, čeprav je bilo zadnje dni slišati optimistične napovedi glede snežnih padavin... No, bodimo pošteni, nekaj snežink je bilo videti med debelimi dežnimi kapljami.
Ne bojte se, to ne bo še en izmed nešteto ekološko naravnanih blogov. Ko zaslišim besedno zvezo "globalno segrevanje", se mi zdrami črevesje. Seveda se klima spreminja in s tem se moramo sprijazniti. Da, vsak lahko pripomore k tem, da upočasnimo spremembe, a posledice pridejo slej ko prej. Naravne katastrofe? Ha ha ha, me zanima kaj bi dinozavri rekli na tole :) So mogoče oni v okolje izpuščali toplogredne pline, preluknjali ozon in zato izumrli? I don't think so...
Saj je lep občutek, ko daš papir v namenski kontejner. Občutek, da si storil nekaj dobrega, nekaj prav. A ta občutek ni zastonj. Posredno ga dobimo zaračunanega že na položnici od komunalnega podjetja. Da ne govorim o "raziskavah" o škodljivem vplivu tega in onega na okolje in na investicijah v nove ideje povezane z ravnanjem z odpadki, ter razvoj vrst kontejnerjev (ki so zanimivo - plastični). "Saj mi vendar ne plačujemo postavitev ekoloških otokov, raziskav, ipd..." Ja, seveda. Mogoče ne neposredno, ampak saj ni važno koliko ovinkov in skozi koliko rok gre, vedno gre iz našega žepa. Ampak občutek na koncu odtehta.

Pat pozicija

Dolgo se nisem oglasil - malo tega se je tačas spremenilo. Nezainteresirani bi dejali: "ne spreminjaj nečesa, kar deluje", a človeštvo že dolgo stremi k napredku. Nekaj kar deluje, lahko deluje še bolje. Čeprav ni vse zlato, kar se sveti in tudi ta zlata medalja ima svojo temno, kovinsko stran. Nikoli ne bo šlo tako slabo, da ne bi moglo iti slabše.
Sam sem sicer pozitivec in optimist, a me vseeno premami filozofiranje na splošne teme, ki so navadno negativno naravnane. Naj se lotim recimo politike... Pahor je s svojim arogantnim, vzvišenim, pretirano samozavestnim nastopom uspel obstati skoraj cel mandat, nakar je sledila cela drama na politični sceni. Borba za poslanske stolčke, predvsem pa za mandat za sestavo vlade. Ta trenutek še vedno ni jasno kdo bo "glavni" in čeprav se nam je dozdevalo, da so padli vsi asi iz rokavov, izgleda da farse še kar ne bo konec. Sicer pa smo državljani že storili svojo dolžnost na volitvah, zdaj pa le spremljamo kako se naši "izbranci" nadigravajo...
Še dobro, da imamo loto, ki nas odvrne od politike. Igra na srečo, kjer večina udeležencev donira denar redkim srečnežem. Nekateri igrajo loto redno, ter jim je vplačevanje lota rutina, kot je drugrim jutranja kava. Ampak bolj zanimivi so občasni igralci, ki se predramijo takrat, ko se mediji razpišejo o novem velikem skladu. Zanimivo je, da navadni smrtnik ne vplača lota takrat, ko je glavni dobitek recimo 200.000€, ampak ko je dobitek 1.000.000 je pa to čisto drugačna zgodba. Za tak denar se pa seveda izplača žrtvovati par evrov. No mogoče pretiravam, ali pa tudi ne. Zabavo si je potrebno te čase plačati, kupiti. Nič ni zastonj.
Predvsem pa ne gorivo. Podražitvam kar ni videti konca, nas pa niti ne ganejo. Cent gor, pa dva centa gor itd.... Če pa pogledamo malo širše, je to recimo okoli 5€ na rezervoar v pol leta... Nič kaj pozitivnega se ne obeta v naslednjih mesecih. Ali pa se morda motim?