In se je zgodilo. Še eno leto je mimo in spet je čas za nove izzive in cilje. Novo leto je že tradicionalno namenjen zaobljubam in odločitvam. "Z novim letom pa neham kaditi...", "po novem letu pa začnem pisati diplomo...", "...popravil bom streho...", "zdaj bom pa res shujšala...", "po novem letu pa zagotovo to, ali ono...". Nekaj takega je bilo slišati zadnje čase, bodisi potihem ali pa naglas. Nekaterim novoletne zaobljube uspe uresničiti, večini pač ne. In potem naslednje leto spet ista zgodba.
Obdobje pred novim letom je tudi čas za analize in napovedi. Gospodarstveniki so večinoma jamrali nad preteklim letom in črnogledo zrli v prihodnjega, športniki so poudarjali uspehe in spregledali slabše rezultate, politiki pa so si seveda lastili zasluge za pozitivne spremembe in valili krivdo na druge glede aktualnih afer.
Papirne voščilnice so zamenjali SMS-i, MMS-i, e-pošta, facebook in druga družabna omrežja. Praznične obiske pri sorodnikih in prijateljih so zamenjali telefonski ali video klici. Tehnologija nam je povečala število stikov, a nas ob tem prikrajšala za pristne človeške odnose. Bistvo novoletnih čestitk niso nikoli bili lepi verzi, ali same želje, temveč stik z bljižnjim ali poslovnim partnerjem, stisk roke, nasmeh in pogled, ki pove, da lahko tudi naslednje leto računamo drug na drugega.
Glede na kvantiteto izrečenih želja, bi se morala naslednje leto cediti mleko in med, ampak želje so eno in realnost drugo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar